Ameriški State Department je objavil poročilo o človekovih pravicah za leto 2024, ki ugotavlja, da na Kosovu ni bilo pomembnih sprememb glede človekovih pravic. Kljub temu je Kosovo sprejelo nekaj korakov za kaznovanje uradnikov, ki so kršili človekove pravice, vendar ti koraki niso bili dosledni.

Brazilski vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je odredil hišni pripor nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Odvzeli so mu tudi mobilni telefon. Odrejen je bil zaradi kršitev omejitev, ko so ga družinski člani in podporniki objavljali na družbenih medijih. Bolsonaro je v ponedeljek zvečer pristal v hišnem priporu.

Švedska vlada predlaga zamrznitev trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Izraelom. Po mnenju švedske vlade Izrael krši klauzulo v sporazumu, ki zahteva spoštovanje človekovih pravic. Švedska želi, da Evropski parlament to zahtevo obravnava nujno.

Grčija se je soočala s številnimi obsežnimi gozdnimi požari v regijah Evvia, Mesenia, Kitera in Oropos, kar je povzročilo nujne evakuacije prebivalcev. Požari so uničevali hiše v Atticiji, natančneje v Krioneriju, medtem ko je bil v Hanijah, v Selinu, aktiviran alarm 112 za evakuacijo sedmih sosesk zaradi močnega vetra. Obstajajo poročila o uničeni infrastrukturi in kmetijskih zemljiščih, vključno z oljkami. Poleg tega so poročali o požaru v gorati Limassolu na Cipru, ki je terjal dve smrtni žrtvi in uničil 125 kvadratnih kilometrov zemlje, ter o požaru v bližini Agios Stefanos v Grčiji. V provinci Pafos na Cipru je izbruhnilo več požarov, vključno s požarom v soseski Arsos. V Korintiji je v celoti uničena hiša v Kalamakiju. Vzhodna Atika se je borila s požarom v Drosopigi, da bi preprečila širjenje proti Parnisu, in v Krioneriju. V Euboei je neukrotljiv požar dosegel meje občine Halkida, z dvema glavnima frontama, ki se širita proti Triadi in vasi Afra. V Kythiri so dim iz požarov segali do Afrike. V kraju Pachna na Cipru je požar uničil osem hiš. V Chanii je nadaljevanje velikega požara uničevalo pridelke in lastnino ter ogrožalo vasi.

Mednarodno sodišče za pomorsko pravo (ICJ) je 23. julija 2025 izdalo zavezujoče mnenje, s katerim je države, ki ne ukrepajo dovolj proti podnebnim spremembam, razglasilo za mednarodno odgovorne za kršitev človekovih pravic. To zgodovinsko soglasno mnenje predstavlja jasno podporo pravičnemu in usklajenemu mednarodnemu pravnemu odzivu na podnebno krizo, pri čemer so podnebno ranljive države dobile potrditev svojih stališč v Haagu.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da ima Kitajska vpliv na Rusijo in od nje pričakuje, da ga bo uporabila za pogajanja o miru v Ukrajini. V ospredje je prav tako postavila pomen človekovih pravic kot osrednjega stebra sodelovanja EU s Kitajsko ter opozorila, da so odnosi med EU in Kitajsko v "prelomni točki", zahtevala pa je tudi rešitve za "redke zemeljske kovine".

Več kot 100 organizacij za pomoč in človekove pravice je pozvalo vlade k ukrepanju zaradi širjenja lakote v Gazi, vključno z zahtevo po takojšnjem in trajnim premirju. Kriza lakote se poglablja, poročajo o novih desetih smrtih zaradi stradanja, medtem ko izraelski napadi terjajo več deset življenj po celotnem območju. Pogovori o premirju med Izraelom in Hamasom še potekajo, vendar se vpleteni strani še vedno držita svojih stališč, kar preprečuje sklenitev dogovora in zaustavitev spopadov, ki trajajo že skoraj dve leti.

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v svojem zgodovinskem posvetovalnem mnenju ugotovilo, da imajo države, zlasti bogate, pravno dolžnost, da se borijo proti podnebni krizi in da neukrepanje lahko pomeni kršitev človekovih pravic. Sodišče je v svoji prvi podnebni posvetovalni odločbi izpostavilo, da bi bogate države lahko morale plačati poplačila za škodo, povzročeno revnejšim državam. Aktivisti, kot je Flora Vano z Vanuatua, so pozdravili to odločitev kot korak k podnebni pravičnosti, pri čemer so poudarili, da "zdaj pravičnost ni več le sanje, temveč smer."

Mednarodno sodišče za pomorstvo (ICJ) je v svetovalnem mnenju ponovno poudarilo, da države kršijo mednarodno pravo, če ne ukrepajo za zaščito planeta pred podnebnimi spremembami. Sodišče je potrdilo, da lahko države, ki so prizadete, zahtevajo povračilo škode od velikih onesnaževalcev, s čimer je zmanjšalo možnost nacionalne neaktivnosti glede podnebnih sprememb.

Meddržavno sodišče Združenih narodov (ICJ) je v pomembnem svetovalnem mnenju ugotovilo, da so podnebne spremembe eksistencialno in »univerzalno tveganje« za vse države, ki so nedvoumno posledica človekovih dejavnosti. Sodišče je poudarilo, da imajo države članice »dolžnost« preprečiti te spremembe. Poleg tega je ICJ opozorilo, da lahko uničujoči učinki segrevanja planeta »znatno poslabšajo uživanje nekaterih človekovih pravic«, vključno s pravico do življenja. Odločitev poudarja globalno odgovornost in nujnost ukrepanja proti podnebnim spremembam.

Mednarodno sodišče je v svojem mnenju potrdilo, da bi izdajanje novih dovoljenj za pridobivanje nafte in plina ter subvencije za fosilna goriva lahko kršili mednarodno pravo. S tem je sodišče zagotovilo podlago za podnebne tožbe po vsem svetu in povečalo pritisk na države glede podnebne zakonodaje.

Mednarodno sodišče je v zgodovinski odločitvi potrdilo, da imajo države pravno obveznost omejiti emisije toplogrednih plinov ter da bi neukrepanje pri zaščiti planeta pred podnebnimi spremembami lahko kršilo mednarodno pravo. Sodišče je poudarilo, da imajo države z velikimi emisijami dodatne obveznosti in da so države odgovorne za emisije podjetij ter morajo sodelovati pri doseganju konkretnih ciljev zmanjšanja emisij. Vlada otoka Vanuatu je zmagala v svoji zahtevi po pravni obveznosti držav za zmanjšanje emisij in odškodnine za države, ki se soočajo s posledicami podnebnih sprememb. Medtem pa se je pojavilo poročilo, da ameriška agencija EPA pripravlja odpravo temeljne znanstvene ugotovitve o škodljivosti toplogrednih plinov.

Katar je potrdil, da je v pogovorih z Mednarodnim olimpijskim odborom (MOK) glede gostiteljstva olimpijskih iger leta 2036. Država je poudarila, da ima že 95 odstotkov potrebne športne infrastrukture, kar je posledica uspešnega gostiteljstva svetovnega prvenstva v nogometu. Kljub temu se kandidatura Katara sooča z vprašanji glede delavskih pravic in človekovih pravic.